|
Intervju z Nejc-em
Saje-tom . Maribor-29-4-2005
---
a.miha
b.metka
c.nejc
a.Tvoja razmisljanja,
tvoj odnos do pojma vojerizem, fotografija in vojerizem oziroma vojerizem
v fotografiji?
c.Jaz mislim, da vsak, ki se ukvarja s fotografijo, razmislja o tem. V
enem momentu je vsak fotograf pri tej temi.
a.Kaj tebe kot ustvarjalca, tebe kot gledalca in kaj publiko privlaci
na fotografiji? Kaj isces v drugih fotografijah?
c.Kaj pritegne ljudi, ne vem. Meni je bistveno, da me nekaj pritegne,
kako pa to ljudje sprejmejo oziroma kaj njih pritegne pa »sto ljudi,
sto cudi«.. Zanima in privlaci me klasicna-tehnicna fotografija.
a.Kaj ti tehnika predstavlja v tvojem delu? Se dosti (obracas) na tehniko?
Digitalna-analogna?
c. Tehnika je vedno prisotna, na vseh snemanjih, je del njih, se pravi
vedno premislim s kaksno tehniko in metodo bom delal, fotografiral.
b.Vec delas v studiu ali zunaj?
c. V bistvu me privlaci in zanima luc. Vedno me je zanimala luc, svetloba,
ki pa sem se je najbolje naucil pri filmu. Seveda sem se o luci veliko
naucil ob delu s fotografskimi mojstri s katerimi sem delal, najvec pa
sem se naucil pri delu s filmskimi kamerami.
b.Kaj pa format?
c.Slikam na vse formate po potrebi
b.In v studiu. Kaksen format?
c.Najpogosteje delam 6x6 oziroma 4x5 inchev, ce je le mozno delamna 4x5
ker mi je pac lepse delat s tem formatom. Porabim manj materiala in bolj
se osredotocim na eno fotografijo oziroma na eno pozicijo, na eno stvar,
ki jo delam.
a.Kaksen imas odnos, delis projekte na svoje in na narocniske?
c.Seveda.
a.Kako jih delis? Po tehniki? Pristopu?
c.Nekaj je narocilo. Nekaj pa je projekt, ki ga zelis razvijas ter vanj
vlagas neko drugo energijo, o njem razmisljas na drugacen nacin.
a.Pri svojih projektih delas v smeri nekih fiktivnih zadev ali po principu
reportaze?
c.Absolutno v smeri nastavljenih, fiktivnih posnetkov. Skratka reportaza
ne. Reportazne fotografije v bistvu nikoli nisem pocel, morda le kratek
cas v srednji soli, ampak tega v bistvu ne znam in ne pocnem. Seveda imam
vedno na potovanjih neko malo kamero in delam neke reportazne fotografije,
ampak to nima zveze s pravo reportazno fotografijo, njenim stilom, nacinom
dela, razmisljanja.
a.Koliko so motivi pri studijskih posnetkih premisljeni v naprej, koliko
improviziras na samem setu in ali se v naprej odlocis za predstavitveno
formo posnetkov, fotografije?
c.Naredim si neko skico kaj hocem in kaj zelim. Se pa tokom procesa zadeva
spremeni, predrugaci, prides do nekih novih variant. Sele, ko imas posnetek
pred sabo postane tvoja fikcija, tvoja ideja materializirana. Jasno je,
da si stvar moras zamislit vnaprej, potem dobis posnetek in vidis kaj
se je zgodilo oziroma kaj se lahko _e zgodi. Ne konca se pri ideji.
a.Imas kaksno nacelo cesar ne bi nikoli fotografiral?
c.Naceloma me ne zanima fotografiranje v parlamentu.
a.V nekaterih intervjujih se dotikamo teme fotografija in sodobni likovni
tokovi, in me zanima ali hodis na likovne razstave?
c.Ne morem reci, da umetnost spremljam. Hodim na razstave, gledam knjige.
b.Pod kaj pa si predstavljas svojo fotografijo?
c.Ne bi se moral tudi klasificirat kot samo fotograf. Vodim studio »strup«,
kjer delamo veliko razlicnih stvari, od graficnega oblikovanja, do spletnega
oblikovanja, snemamo filme oziroma trenutno pripravljamo animacijo. Se
pravi vec razlicnih nivojev, medijev in fotografija je le ta moment, ki
sem ga najvec delal, ki bi ga naj znal in iz katerega crpam stvari za
naprej. Tezko bi se opredelil le kot fotograf. Ceprav naceloma sem fotograf.
a.Se ti zgodi, da nisi zadovoljen z narejenim posnetkom, da si videl vec
in bolje kot je ujeto v posnetku? Si velikokrat razocaran?
c.Mislim, da vsi, ki se s tem ukvarjamo vemo, da te marsikdaj kaksna stvar
preseneti, pride do slabega rezultata.
b.Vprasanje je usmerjeno v omejenost ocesa pri pogledu skozi objektiv,
se pravi ves kaj kamera sprejme, ampak vcasih vidis in cutis ve_ kot ujames.
Si v tem pogledu kdaj razocaran, da ne ulovis tega kar vidis.
c.Saj ves. Vcasih imas na snemanju obcutek, da si ujel moment, da ga imas,
da je v redu, pa lahko potem pregledas materijal in vidis, da te obcutek
lahko vara.
a.Morda bi se malce vrnili in me zanima ali na snemanju pustis sam sebi
neko improvizacijo ali pa si absolutno gospodovalen in zeli_ nadzorovati
situacijo?
c.Velikokrat si tudi izrisem fotografijo in potem sledim tej risbi, tej
skici, jo hocem izpeljat. Seveda pa so primeri, ko pridem na snemanje
nepripravljen in prepustim zadeve nakljucju ter seveda znotraj momenta
postavljam svoje kadre. Nakljucje pomeni, da si ne izbiram oziroma v naprej
pripravljam lokacijo… Dejstvo je, da si pri delu z ljudmi zadeve
ne mores v naprej veliko pripravljat, saj je vedno opcija, da zadeva gre
v drugo smer.
a.Se en skok nazaj. Rekel si, da si klasicen fotograf in zanima me kaj…
c…smatram jaz pod klasicno fotografijo.
a.Ja.
c.Ravno zdaj je cas, ko so legendarni fotografi umrli.
a.Se pravi 2004 in zdaj je konec.
c.Ne, da je konec. Ne. Ti mojstri, Avedon, Newton, Cartier-Bresson, ki
so umrli v lanskem letu mi predstavljajo klasicno fotografijo.
a.Imam samo se eno vpra_anje. Pravim mu »zurnalisti_no« in
vedno si ga pustim za konec. Kako in kdaj si zacel fotografirat?
c.V bistvu po slucaju. Hotel sem na srednjo oblikovno solo, smer graficno
oblikovanje in padel na sprejemnih izpitih. Potem je edina varianta za
oblikovno solo bila fotografska smer in tam sem naredil sprejemne ter
sem od takrat dalje fotograf.
b.Kaj ti predstavlja kompozicija, neke klasicne kompozicije, neka pravila
oziroma _e skocimo na motive ali kdaj predelujes kaksne klasicne, zgodovinske
motive oziroma klasicne, zgodovinske kompozicije?
c.Absolutno. Sam pri sebi sem opazil, da mi glava dela asociativno, kajti
vedno ko vidim motiv me potegne na neko asociacijo. Potem je samo vprasanje
ali asociaciji sledim in jo razvijam v svoji smeri ali pa mi je prevec
podobna z nekim originalom oziroma me nanj prevec spominja in samo pot,
proces zavrzem, preneham.
Kar pa se kompozicije tice, sem pa spet pri klasiki, ki me je vedno privlacila.
Kompoziciji sem posvetil veliko casa in dejstvo je, vec kot gledas, vec
ima_ ljudi in ljudje zelo dobro krsijo pravila. Zdi se pa mi, da ima vsak
clovek svoj obcutek za kompozicijo, ima neko pravilo po katerem postavlja
svoje kompozicije. Eni imajo cut za dekomponiranje, eni za komponiranje,
vsak, ki stisne fotografijo jo postavi in seveda je zelo pomembna.
a.S teorijo se veliko obremenjujes?
c.S teorijo?
a.Umetnosti, fotografije,…
c.Niti ne.
b.Glede portretov, ki so bili v garazi. So to bili nakljucni ljudje ali
si vse ze poznal oziroma si jih srecal in fotografiral ali…
c.Ja. Bili so nakljucni. Serija KOPIJE, ki je bila predstavljena v obliki
resne razstave tudi na Dunaju v okviru meseca fotografije. Zgodba teh
portretov pa je taksna, da smo z ekipo zeleli iti v Himalajo. In sam nisem
hotel vzet fotoaparata s sabo kot turist ter fotografirat in ljudem jemati
fotografije, krasti trenutke. Varianto sem nasel v obliki _rno-belega
pozitiv-negativ polaroida in ljudem sem v zameno njim ukradenega momenta
vrnil oziroma dal njihovo fotografijo. Potem je Indija in Himalja propadla,
namesto tega pa je prisla varianta Indonezija, Avstralija. V Indoneziji
smo se ustavljali, jaz sem pripravljal stativ in aparat in v tem je ze
prisla cela vas, ljudje so se zaceli urejat, vozili so cele druzine. Bili
so nakljucni ljudje, seveda pa izbrani po nekem mojem osebnem kljucu.
Jaz sem te fotografije, portrete delal potem na vseh do sedanjih potovanjih.
Eksoticni prostori z eksoticnimi ljudmi.
b.Nekaj si o tem _e povedal, pa me vseeno se zanima ali cutis kaksno izkoriscanje,
ko tako fotografiras ljudi? Ze pri sami razstavi se mi je zdelo zanimivo,
da so ti portreti bili edine nekako nakljucne-dokumentarne fotografije
med mnozico studijskih, nastavljenih.
c.Naceloma nimam nekega ob_utka izkoriscanja, saj nikogar ne silim, da
se fotografira z mano. _e ima on nek vzgib, da se fotografira, potem ga
jaz v bistvu za nic nisem prikrajsal. Res pa je, da so v Avstraliji Aboridzini
fotografije, ki sem jih jim dal po slikanju v istem trenutku odvrgli oziroma
je polaroid oblezal v pesku, saj zanje fotografija sama nima nekega pomena.
Sem pa po vrnitvi domov in ob sestavljanju kataloga, knjige, ki bi jo
lahko nekje pokazal, celo prodal, dobil nek ob_utek, da je razlika, ce
naredim samo razstavo in zadevo pokazem ali pa jo enostavno prodam in
z njo zasluzim. Tu pa mi je zadeva postala moralno sporna, ceprav je denar
na koncu koncev le denar.
b.To me je vedno zanimalo, kaj vse nek fotograf naredi, preko cesa gre,
da naredi fotografijo, da izkoristi neko sceno preko katere uveljavlja
svoje ime. Zato sem tudi pri tebi zacela iskat neke fotografije, dela,
ki mi to temo predstavljajo, ilustrirajo, temo katera me ze od vedno zanima,
saj imam sama tezave ob taksnem nacinu fotografiranja.
c.Tudi sam imam probleme hodit po mestu, po civilizaciji in fotografirat
brez da bi kogarkoli kaj vprasal, z njim komuniciral, se pogovarjal oziroma
se delal, da slikam nekaj drugega potem pa se bi obrnil in slikal njega,
njo. Tudi sam tega ne morem delat.
b.Iz tega tudi izvira najino vprasanje fotografije in vojerizma, kraja
teh momentov,…
c.Imam pa tudi slabe izkusnje s takim fotografiranjem, saj so bili tudi
problemi in prerekanja zaradi taksnega pocetja. Mislim, da za pocetje
varianta Cartier-Bresson moras tudi sam pri sebi in v svoji glavi uredit
dolocene stvari, poglede na lastno pocetje.
b.Obcutek imam, da se je zdaj spremenilo tudi stanje. Vcasih ljudje niso
vedeli kaj bo nastalo, kaj bo ta fotografija, danes pa imas fotografa
na vsakem koraku in ljudje so se navadili oziroma fotografi hodijo v eksoticne
kraje, da bi pokazali nekaj eksoticnega, nekaj drugacnega.
c.Sam sem pri teh problemih bil in jih resil s pomocjo polaroida, s pomocjo
dajanja fotografij.
b.Jaz se opravicujem, saj moram iti.
a.Se imas kaksno vprasanje, ker jaz…
c.Saj jaz tudi ne vem, ali ste od mene izvedeli kaj ste hoteli izvedet.
a.Zvedeli? Priznat moram, da smo imeli zelo razlicne reakcije na vprasanja,
zelo razlicne odgovore, ki so samo potrdili razlicne fotografske pozicije,
ki so bile v lansko letnem gUF-u predstavljene. Glede odgovorov in zvedet
nekaj, mi stavek, da ce bi znal pisat bi bil pisatelj, ker pa mi lezi
fotografija sem fotograf. Vedno znova se sprasujeva in debatirava o dejstvu
ali mora biti fotograf, umetnik tisti, ki teoretizira, tisti vmesnik,
ki mora razlagat svoje delo, ga umescat v neke filozofsko-zgodovinske
preglede ali je to bistvo dela, da stojis pred svojim kosom in ga razlagas,
predstavljas ljudem. Ali ni ze bistvo produkta, da je in da obstaja?
c.Mislim, da v nobeni umetniski zvrsti avtorju ne bi bilo potrebno predstavljat
svojega dela.
a.Kaj sva zvedela in kaj sva dobila. Ze dejstvo, da si sedaj tukaj mi
veliko pomeni in hvala, s celim projektom sva zelela vzpodbudit dialog
med nami, zelela sva zacet nekaj kar nama manjka oziroma kar spoznavava,
da manjka celotni sceni, nam vsem. Nekateri delamo v skupinah, kjer dialog
je in se veca, res pa je, da sem v tujini znal dozivet debate, kjer se
mi je dejansko odpiral nek nov svet, nova sirina, odzivi in komunikacija
o delih in o avtorskih pozicijah, ki je v Sloveniji ni, jo pogresava,
se jo trudiva skozi garazo vzpostavljat.
c.Tudi moja izkusnja tujine je ta, da so ljudje zunaj bolj odprti za taksen
dialog, da pri nas tega ni, jih ne znamo vzpostavljat, razvijat. Mislim
pa, da je problem tukaj tudi dejstvo, da se samo od umetnosti pri nas
tezko prezivi, ker moramo vsi pocet _e kaj komercialnega in sploh ne gradimo
ter ne razvijamo stalisc o svojem delu.
a.Zdi pa se mi, da je v majhni drzavi kot je Slovenija in v njej lastni
umetniski sceni tudi vprasanje kako kvaliteten dialog ta majhna scena
sploh premore, kaksen nivo te komunikacije.
c.Priznat moram, da se v te zadeve nisem nikoli niti spuscal, ker sem
moral prezivet, ker sem se moral ukvarjat z narocniskimi stvarmi, da sem
sploh lahko obstajal in sem se bolj ukvarjal s tem kaj je komercialno
in kako razvijat samega sebe znotraj tega, ker sem manj casa prepuscal
razmisljanju o umetnosti, kaj je umetnost, kako funkcionira, kaj in kje
razstavljas. Fotografija me je potegnila bolj po nuji kot pa po ne vem
kaksnem vzgibu.
a.Ampak ali ni ravno nuja tista, ki lahko pripelje do nekega kvalitetnega
razvoja in ne samo neka, ceprav se dobro slisi umetno sproducirana umetnost???
---
|
|
|